Make your own free website on Tripod.com

KRITIKA NA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA

 

SLOBODAN STOJANOVSKI

ELEKTROTEHNI^KI FAKULTET

SKOPJE

MAKEDONIJA

 

PRVA KRITIKA

 

 

1.     VO TEORIJATA NA RELATIVNOSTTA NA LORENC AJN[TAJN VO SLU^AJ SOPSTVENIOT SISTEM NA KOORDINATI DA SE DVI@I INERCIJALNO RAMNOMERNO TRANSLATORNO SO POSTOJANA I EDNAKVA BRZINA PO OSKATA H VO ODNOS NA DADEN REFERENTEN SISTEM IMAME DEKA KOORDINATITE NA ^ETIRIDIMENZIONALNIOT PROSTOR VREME SE TRANSFORMIRAAT NA LORENCOVI TRANSFORMACII

OD OVDE SE GLEDA DEKA KOORDINATATA x I VREMETO t SE TRANSFORMIRAAT SLI^NO I SE ZAKLU^UVA DEKAGEOMETRISKITE KOORDINATI I VREMETO SE SLI^NI I EKVIVALENTNI PO KARAKTER VO TEORIJATA NA RELATIVNOSTTA NA LORENC AJN[TAJN PRI [TO FORMIRAAT EDINSTVEN ^ETIRIDIMENZIONALEN KOORDINATEN SISTEM PROSTOR VREME VO EDNA TEORIJA SO REALNA VREDNOST NA VREMETO VO KOORDINATI I METRIKA NA ^ETIRIDIMENZIONALNIOT INTERVAL , A VO VTORA TEORIJA SO IMAGINARNA VREDNOST NA VREMETO KAKO ^ETVRTA KOORDINATA I METRIKA NA ^ETIRIDIMENZIONALNIOT INTERVAL .

VO SLU^AJ DA SOPSTVENIOT REFERENTEN SISTEM E SO KOSO POSTAVENA BRZINA POD ODREDENI AGLI NA GEOMETRISKITE KOORDINATI VO ODNOS NA VTOR DADEN REFERENTEN SISTEM KOJ SE DVI@I VO ODNOS NA SOPSTVENIOT REFERENTEN SISTEM IMAME LORENCOVI TRANSFORMACII NA GEOMETRISKITE KOORDINATI I VREMETO DEKA SE

 

NA TOJ NA^IN OVDE VO OVOJ SLU^AJ SE DOBIVA DEKA GEOMETRISKITE KOORDINATI I VREMETO NE SE TRANSFORMIRAAT PO FORMA SLI^NO I EKVIVALENTNO, [TO ZNA^I DEKA GEOMETRISKITE KOORDINATI I VREMETO NE SE SLI^NI PO KARAKTER VO EDINSTVENIOT I EDEN ^ETIRIDIMENZIONALEN KOORDINATEN SISTEM PROSTOR VREME I VO VRSKA SO INVARIJANTNOSTTA KAKO EDNAKVOST PO VREDNOST I KOVARIJANTNOSTTA KAKO EDNAKVOST PO FORMA VO FIZIKATA I ELEKTRODINAMIKATA.

TOA SE GLEDA I NA PRIMEROT NA MAKSVELOVITE RAVENKI VO ELEKTRODINAMIKA, BIDEJ]I SILOVITE RAVENKI SO DIFERENCIJALEN OPERATOR DIVERGENCIJA IMAAT IZVODI PO KOORDINATI, A EKSPLICITNO NEMAAT PROMENLIVA VELI^INA VREME VO PRVATA I VTORATA MAKSVELOVA RAVENKA, A VO ENERGETSKITE RAVENKI SO DIFERENCIJALEN OPERATOR ROTACIJAIMAME DIFERENCIJALNITE IZVODI PO KOORDINATI OD LEVATA STRANA I VREME OD DESNATA STRANA PO POLIWATA NE ODAT PODEDNAKVO SLI^NO I EKVIVALENTNO VO TRETATA I ^ETVRTATA MAKSVELOVA RAVENKA.

ENERGETSKI RAVENKI SILOVI RAVENKI

III RAVENKA II RAVENKA

IVRAVENKA I RAVENKA


KRITIKA NA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA

 

SLOBODAN STOJANOVSKI

ELEKTROTEHNI^KI FAKULTET

SKOPJE

MAKEDONIJA

 

VTORA KRITIKA

 

VO KLASI^NA DINAMIKA VO ODNOS NA VTORIOT WUTNOV ZAKON VO DINAMIKATA [TO E ZAKONOT NA SILATA VO DINAMIKATA IMAME DVE FORMI NA SILATA

FORMA NA GALILEJ NA ZAKON NA SILA VO DINAMIKA

FORMA NA WUTON NA ZAKON NA SILA VO DINAMIKA

VO SPECIJALNATA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA VTORIOT ZAKON NA SILATA VO DINAMIKATA GLASI VO EDEN WUTNOV PRIOD

KADE E MASATA VO DVI@EWE , A RELATIVNATA BRZINA VO ODNOS NA BRZINATA NA SVETLINATA E .

VO SPECIJALNATA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA SE VOVEDUVA I RELATIVISTI^KA DINAMI^KA SILA . NA TOJ NA^IN ZAKONOT NA SILATA VO DINAMIKATA E

KADE INVARIJANTNOTO RELATIVISTI^KO VREME E: I NA TOJ NA^IN VO OVOJ SLU^AJ IMAME EDEN PRIOD NA RELATIVISTI^KA DINAMI^KA TEORIJA VO EDEN PRIOD NA GALILEJ KADE SILATA DINAMI^KA E NULTA MASA PO ^ETIRI DIMENZIONALNO ZABRZUVAWE, A I ^ETIRIDIMENZIONALNATA DINAMI^KA SILA

KADE E , A IMAGINARNATA EDINICA .

VO SLU^AJ DA VA@I TRETIOT WUTONOV ZAKON VO DINAMIKA NA AKCIJA I REAKCIJA IMAME VO OVOJ SLU^AJ NA LORENC AJN[TAJNOVO TRETIRAWE NA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA VO ODNOS NA WUTONOV KONCEPT I PRIOD NA SILA DEKA IMAME

,

,

KADE E

VO KONCEPTOT I PRIOD NA GALILEJ IMAME:

KADE E ,

NA TOJ NA^IN SE POSTAVUVA PRA[AWETO VO RELATIVISTI^KA KINEMATIKA I RELATIVISTI^KA DINAMIKA KOE E UNIVERZALNOTO NOSE^KO VREME t ODNOSNO t I VO SLU^AJ NA DIFERENCIJALNI VREMIWA dt E INVARIJANTA I KOVARIJANTA, EDNAKVO E NA VREDNOST I NA FORMA VO TEORIJA NA RELATIVNOSTTA .

VO SPECIJALNA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA EDNA OD KRITIKITE [TO E OD ISKLU^ITELNO ZNA^EWE E DEKA NEMAME POIM INVARIJANTEN I KOVARIJANTEN NA TE@I[TE CENTAR NA MASI NA DADEN SISTEM I BRZINSKI CENTAR NA MASI NA DADEN SISTEM, BIDEJ]I ONOA [TO E TE@I[TE CENTAR NA MASI NE E DOBRO DEFINIRAN INVARIJANTNO I KOVARIJANTNO VO ODNOS NA SOPSTVENIOT INERCIJALEN KOORDINATEN SISTEM I VO ODNOS NA VTOR REFERENTEN INERCIJALEN KOORDINATEN SISTEM

ODNOSNO CENTRALNA BRZINA E

KOJA VELI^INA CENTRALNA BRZINA MO@E DA SE POKA@E DEKA NE E INVARIJANTA I KOVARIJANTA, EDNAKVA PO VREDNOST I EDNAKVA PO FORMA VO ODNOS NA SOPSTVENIOT INERCIJALEN REFERENTEN SISTEM I VO ODNOS NA TRANSLIRANA BRZINA VO ODNOS NA VTOR INERCIJALEN REFERENTEN SISTEM, [TO ZNA^I DEKA NE E DOBRO DEFINIRANA VELI^INA. OVOA E PRINCIPIELNO PRA[AWE [TO E PRILI^NO VA@NO VO ODNOS NA RELATIVISTI^KATA KINEMATIKA I RELATIVISTI^KATA DINAMIKA NA SPECIJALNATA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA NA LORENC AJN[TAJN.

VO SPECIJALNATA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA IMAME DVA IZRAZI ZA VKUPNATA ENERGIJA I KINETI^KATA ENERGIJA OD KOI EDNIOT E NA LORENC PLANK A VTORITE NA AJN[TAJN. VO SLU^AJ DA SE DEFINIRA RABOTATA I PROMENTA NA KINETI^KATA ENERGIJA

OD OVDE SE DOBIVA DEKA VKUPNATA ENERGIJA VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA VO PRVA VARIJANTA NA LORENC PLANK E:, NULTATA ENERGIJA E: , A KINETI^KATA ENERGIJA E: .

VO VTORA VARIJANTA NA RELATIVISTI^KA DINAMIKA [TO E PRVATA I IZVORNA RELATIVISTI^KA DINAMIKA NA AJN[TAJN IMAME VO ODNOS NA RABOTATA, PROMENTA NA KINETI^KATA ENERGIJA

OD OVDE KINETI^KATA ENERGIJA VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA IZVORNO VO VTORA VARIJANTA NA AJN[TAJN E: , VKUPNATA ENERGIJA E:

, A NULTATA ENERGIJA E: .

NA TOJ NA^IN OSLOBODENATA ENERGIJA I TOPLINA VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA VO NUKLEARNI REAKCII I REAKCII NA ^ESTICI IMA DVE VARIJANTI I TOA PRVA VARIJANTA NA LORENC PLANK: I VTORA IZVORNA VARIJANTA NA AJN[TAJN:

NA TOJ NA^IN VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA VO SLU^AJ NA RASEJUVAWE NA DVE ^ESTICI VO ELASTI^EN SLU^AJ IMAME DEKA VA@I ZAKONOT NA KOLI^INA NA DVI@EWE I ZAKONOT NA ODR@UVAWE NA ENERGIJATA.

VO PRVA VARIJANTA NA RELATIVISTI^KA DINAMIKA NA LORENC PLANK IMAME:

OVDE VO OVAA VARIJANTA NA LORENC PLANK VO SLU^AJ NA RASEJUVAWE NA DVE IDENTI^NI ^ESTICI SO EDNAKVI MASI: OD KOI EDNATA STOI, A VTORATA SE DVI@I SO BRZINA I IMA VKUPNA ENERGIJA , EDNATA ^ESTICA SE RASEJUVA VO ODNOS NA PRVOBITNIOT PRAVEC POD AGOL a, A VTORATA ^ESTICA SE RASEJUVA VO ODNOS NA PRVOBITNIOT PRAVEC NA DVI@EWE POD AGOL b IMAME RELACIJA NA AGLITE

OVAA RELACIJA NA AGLITE VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA VO PRVA VARIJANTA NA LORENC PLANK E NEOPHODNO DA SE PROVERI SO RELATIVISTI^KI OPIT NA RASEJUVAWE NA DVE IDENTI^NI I EDNAKVI ^ESTICI.

VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA NA RASEJUVAWENA DVE ^ESTICI VO KLASI^EN SLU^AJ VO VTORA VARIJANTA NA AJN[TAJN IMAME PRV KONCEPT NA ODR@UVAWE NA KOLI^INA NA DVI@WEWE I ODR@UVAWE NA KINETI^KA ENERGIJA I VTOR KONCEPT NA ODR@UVAWE NA KOLI^INA NA DVI@EWE I ODR@UVAWE NA VKUPNA ENERGIJA.

PRV KONCEPT NA VTORA VARIJANTA NA RELATIVISTI^KA DINAMIKA NA AJN[TAJN

VTOR KONCEPT NA VTORA VARIJANTA NA RELATIVISTI^KA DINAMIKA NA AJN[TAJN

OD MATEMATI^KI I TEORETSKI PRI^INI, NAU^NI I TEHNI^KI PRI^INI E DA SE PROVERI DALI OSLOBODENATA ENERGIJA VO NUKLEARNI REAKCII I REAKCII SO ^ESTICI E

VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA VO PRVA VARIJANTA NA LORENC PLANK I SLU^AJOT NA ELASTI^NO RASEJUVAWE NA DVE ^ESTICI SO DADENITE RAVENKI, ODNOSNO DVATA KONCEPTA NA RELATIVISTI^KA DINAMIKA NA AJN[TAJN SO OSLOBODENA ENERGIJA VO NUKLEARNI REAKCII I REAKCII SO ^ESTICI , ODNOSNO VKUPNA ENERGIJA NA LORENC PLANK I VKUPNA ENERGIJA NA AJN[TAJN

VO SLU^AJ DA IMAME DVI@EWE NA NAELEKTRIZIRANA ^ESTICA VO ELEKTRI^NO I MAGNETNO POLE VO EDNA RELATIVISTI^KA DINAMIKA IMAME DVA KONCEPTA NA SILATA VO RELATIVISTI^KA DINAMIKA I RELATIVISTI^KA ELEKTRODINAMIKA.

VO PRVIOT KONCEPT NA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA IMAME

VO VTORIOT KONCEPT NA TEORIJA NA RELATIVNOSTTA IMAME:

VO VTORIOT KONCEPT NA TEORIJATA NA RELATIVNOSTTA DINAMI^KATA STRANA SE TRANSFORMIRA SLI^NO NA TENZOR OD PRV RANG, VEKTOR, ELEKTRODINAMI^KATA STRANA SE TRANSFORMIRA SLI^NO NA ME[OVIT KONTRAVARIJANTNO KOVARIJANTEN TENZOR OD VTOR RANG, [TO ZNA^I DEKA DINAMI^KATA LEVA STRANA I ELEKTRODINAMI^KATA DESNA STRANA VO ODNOS NA TRANSFORMACII NA KOORDINATITE VO ^ETIRI DIMENZIONALEN PROSTOR VREME I ELEKTRODINAMI^KITE POLIWA NE SE EKVIVALENTNI PO VREDNOST, TIE NE SE INVARIJANTNI I NE SE EDNAKVI PO FORMA, TIE NE SE KOVARIJANTNI. OVA ZNA^I DEKA POJAVITE VO DINAMIKA I ELEKTRODINAMIKA NE SE NA LINIJA NA PRVIOT POSTULAT NA AJN[TAJN VO TEORIJA NA RELATIVNOSTTA, BIDEJ]I VELI^INITE TENZORI OD PRV RANG I TENZORI OD VTOR RANG VO LEVATA DINAMI^KA STRANA I DESNATA ELEKTRODINAMI^KA STRANA NE SE EKVIVALENTNI.

VO SLU^AJ DA IMAME OPTI^KA PROVIDNA SREDINA SO INDEKS NA PREKR[UVAWE n, BRZINATA NA SVETLINATA VO TAA SREDINA E: . SE POSTAVUVA PRA[AWE KOJA E ^ETIRIDIMENZIONALNATA METRIKA NA MINKOVSKI VO TEORIJA NA RELATIVNOSTTA NA OPTI^KI PROVIDNI SREDINI I KOI SE LORENCOVITE TRANSFORMACII NA ^ETIRIDIMENZIONALNIOT PROSTOR VREME.