Make your own free website on Tripod.com

Za Prostorot i Vremeto

 

            Prostorot i vremeto se dve od desette kategorii na Aristotel kako najvisoki poimi bez koi ni{to nemo`e da se misli, a koi istotaka ne mo`e da se stavat vo povisoki formi. Ostanatite osum kategorii se: Materija - Forma; Kvantitet - Kvalitet; Pozicija -Relacija; Pasivnost - Aktivnost. Site tie se vo dijalekti~ko edinstvo kade ne se isklu~uvaat me|u sebe. Taka za prostorot odgovara formata, kvantitetot, pozicija i pasivnost, a za vremeto odgovara na materijata, kvalitetot, relacija i aktivnost. Prostorot sekoga{ e oformen, vo odredena koli~ina e, so odredena pozicija i sekoga{ mu ja sugerira pasivnostta na ~ovekot i aktivnostta. Vremeto vo svojot tek ja odreduva objektivnostta na nastanite, vo svojot tek dejstvuva kako filter da gi odbira nastanite po svojot kvalitet, pravi relacija, komparacija vo odnos na prethodnite nastani, kako i go aktivira ~ovekot kon novi raboti, no istotaka i go pasivizira.   

            Dodeka prostorot ja opredeluva sukcesivnosta -  posledovatelnosta  na predmetite i pojavite vo svetot vo eden moment, vremeto ja opredeluva posledovatelnosta na promenata na predmetite i pojavite vo svetot. Site predmeti se nao|aat vo prostor a pojavite se odigruvaat vo vreme. Pri toa prostorot i vremeto mo`e da se podelat subjektivno i objektivno. Bidej}i onoa {to go percepirame vo poleto na vidot ne e sekoga{ onoa {to e vo stvarnostta. Primer koga gledame nekoj trkalezen predmet od koso toa ni izgleda elipti~en iako e kru`en. Ili koga nema nikakvi posledovatelnosti na nastani vremeto ni izgleda deka stoi iako fizi~ki te~e. Karakteristi~no e deka lu|eto se odnesuvaat spored percepiraweto na subjektivnoto vreme vo prostorot. Za da se po~uvstvuva vremeto mora da ima serisko redewe na nastani - razli~ni nastani Ako nema razlika pome|u onoa {to bilo prethodno i onoa {to sega go do`ivuvame ne bi go razlikuvale novoto i ni{to ne }e ni ka`e deka vremeto minuva. Zatoa blagodarenie na percepcijata na promenite nie ~uvstvuvame deka doa|a onoa {to ne bilo i oti{lo onoa {to bilo a bidej}i novoto ni go skrenuva vnimanieto prethodnoto do`ivuvawe go bledneeme. Zna~i novoto sekoga{ doprinesuva da se percepira te~eweto na vremeto. Zatoa mislam deka vo porane{nite vremiwa se prave{e eksperiment so subjektivnoto vreme da nema nikakvi promeni a so toa i posledovatelnost na nastanite za da ne se ~uvstvuva tekot na fizi~koto vreme. Odnosno subjektivno se stopira{e vremeto. Toa nose{e i pozitivni i negativni vrednosti. Pozitivno be{e {to `ivotot ne se ~uvstvuva{e ograni~en a negativno be{e {to se otstapuva{e od objektivnoto deka se sé dvi`i i menuva vo tekot na fizi~koto vreme. Odnosno se streme{e kon evolutivni promeni, kon nekoja sredna vrednost, spored koja ne se ide{e ni vo negativnost ni vo pozitivnost, i taka se doa|a{e do stacionarnost. A spored ^arls Darvin sekoja evolucija koga }e dojde do odredena to~ka se pravi revolucioneren skok i taka fizi~koto vreme e filter na nastanite vo pozitivna smisla {to i sega se slu~uva, za da se po~uvstvuva tekot na fizi~koto vreme. Zatoa ima izvesna smisla i izrekata deka vremeto le~i sé.             Pozitivnoto na ~uvstvuvaweto na tekot na vremeto, koga se pravi razlika me|u razli~ni nastani a so toa se ~uvstvuva tekot na fizi~koto vreme odnosno se `ivee vo edna objektivnost, dodeka negativnoto e {to se ~uvstvuva ograni~enostta na `ivotot i taka vremeto go sfa}aat fatalisti~ki {to ne motivira da bideme neodgovorni vo postapkite i da gi zbri{eme granicite me|u moralnoto i nemoralnoto. No mislam deka objektivnoto vreme nosi dobro bidej}i na ~ovek mu ja nudi mo`nostta da gi menuva rabotite vo pozitivna smisla koga postoi posledovatelnost na nastanite.  

            Interesno e i subjektivnoto ocenuvawe na vremenskite intervali Odnosno subjektivnoto ocena na vremeto zavisi od toa so {to e ispolnet eden vremenski interval. Primer ako se dadat dva udari i pome|u niv pauza toga{ intervalot me|u niv e prazan. Ako dademe posledovatelnost od 5 do 10 udari vo koi prviot i posledniot pretstavuvaat granica na intervalot, toga{ toa e ispolnet interval. Ispituvawata poka`uvaat deka ispolnetiot interval ni se ~ini podolg od prazniot i toga{ koga se so ista dol`ina. Taka isto vreme ispolneto so interesna sodr`ina, koja ni go skrenuva vnimanieto, ni izgleda kratko, dodeka vremeto bez sodr`ina ili ispolneto so neinteresna sodr`ina izgleda podolgo, iako intervalite bile ednakvi. A koga se potsetuvame na minatoto, onoa vreme {to ni bilo ispolneto so sodr`ina toa vreme ni trae podolgo, dodeka onoa vreme {to bilo bez sodr`ina ili so malku do`ivuvawa izgleda pokratko. Toa e mo`ebi {to ~ovekot sekoga{ razmisluva seriski, sukcesivno - posledovatelno kako eden usloven refleks koj naj~esto se formira. No pra{aweto e dali i Gospod ja imaa taa osobina na ist na~in da go ~uvstvuva seriski vremeto ili kaj nego e prisutnosta paralelnost na nastanite, istovremeno misli za site nastani, i karakteristi~no e kaj ovoa paralelno izvr{uvawe na rabotite deka vremeto subjektivno se skratuva i negoviot limes se stremi kon nula, matemati~ki izrazeno. Zatoa edna rabota koga ja izvr{uvaat paralelno, podeleno, taa rabota }e se izvr{i za pokratko vreme, otkolku koga ja izvr{uvaat pomalku lu|e. Pa zatoa za nekoi Anti~ki filozofi Gospod istovremeno gi opfa}a minatoto sega{nosta i idninata, paralelno. Isto, kako za ~ovekot za da bide celovit mora da gi opfati minatoto sega{nostta i idninata. Ne e vo red ako ~ovek `ivee samo vo sega{nostta, bez da gi opfati minatoto i idninata se so cel za da ne go po~uvstvuva, percepira, te~eweto na fizi~koto vreme. Na ist na~in ne e vo red ako se `ivee samo so spomeni od minatoto za da se ignoriraat nastanite koi treba doprvo da dojdat od idninata, od fizi~koto vreme, ili da se misli za idninata bez da se opfatat minatoto i sega{nostta, zatoa {to ne }e se sodr`i kvalitativniot skok.

            Sega ponatamu }e zboruvam samo za fizi~koto vreme. Na Zemjata se definira kako rotacija na Zemjata okolu sopstvenata oska (24 ~asa) i revolucija na Zemjata okolu Sonceto (godina). Pra{aweto e dali vremeto ima izvor, dali mo`e da se deli, ili e nezavisno i nikakva sila ne mo`e da go promeni, kako {to se menuva sekoja fizi~ka veli~ina pod dejstvo na sila. Spored Wuton vremeto e kontinualno i nedelivo. Odnosno vremeto i prostorot se apsolutni. Da vidime {to velele filozofite za odnosot na vremeto i prostorot.

            Taka Elejcite (Parmenid, Melis, Zenon, Gorgija) osven bitie, ne priznavale ni{to drugo, pa ni prostor i vreme, odnosno ne priznavale promeni, dvi`ewe. Sekoja promena po izvesen moment }e se vrati na po~etokot. Atomistite (Levkip. Demokrit, Epikur) smetale deka prostorot objektivno postoi kako praznina, pa zatoa e apsolutno odvoen od bitieto - atomite. Aristotel go sfa}al prostorot kako praznina pa zatoa sekoga{ treba da se popolnuva so delovi od materijata pri {to vo toa popolnuvawe se javuva dvi`ewe od nadvor od nepodvi`niot dvigatel - Gospod. Taka Aristotel tvrdi deka prostorot ima 7 sferi okolu Zemjata i toa: Mese~inata, 5-te planeti, Merkur, Venera, Mars, Jupiter, Saturn i yvezdite i pri toa prostorot e kone~en spored Aristotel so odreden radius, avremeto e beskrajno.

            Dekart i Lajbnic ne dozvoluvale deka postoi prazen prostor i vreme . Spored niv materijata ispolnuva se, a prostorot i vremeto ne mo`e da postojat nezavisno od materijata. Za Berkli, subjektivniot idealist, prostorot i vremeto se tvorbi na li~nostta na negovata mo} da poznava. Taka za nego prostorot e setilna pretstava percepcija koja e napolna subjektivna. Sli~no i za vremeto. Toj veli deka vremeto e poroj na idei {to te~at seriski, sukcesivno.

            Pro~ueno e sfa}aweto na Kant, spored koj prostorot i vremeto se ~isti formi na setilnata mo} na poznanieto. Tie ne postojat objektivno, ne se svrzani na nekoj na~in so stvarta po sebe, tuku se stavaat na setilniot materijal {to se sozdava pod dejstvo na nepoznatata stvar po sebe. Pri toa na vremeto mu dava pogolemo zna~ewe.

            Hegel smeta deka prostorot i vremeto se proizvod na dijalekti~kiot razvitok na idejata i se pojavuvaat na razli~ni stepeni od nejziniot razvitok. Prostorot se javuva vo fazata na otu|uvaweto na idejata, koga taa vo nadvore{nostta, vo prirodata, stanuva ~ista ednodrugost, golo prostirawe. Prostorot ne dozvoluva tvore{tvo; vo prirodata nema ni{to novo. Vremeto e tvore~ki princip, so nego po~nuva dejnosta na duhot vo istorijata.

            Za materijalistite prostorot i vremeto se vo neraskinliva vrska so materijata deka nema prostor i vreme bez materija, ni materija bez prostor i vreme.

            Spred Op{tata teorija na relativitetot na Ajn{tajn, za razlika od Wuton, vremeto i prostorot ne se apsolutni i nezavisni od materijata i nejzinoto dvi`ewe, tuku se vo najtesna povrzanost so niv. Prostorot e beskone~en so odreden karakteristi~en radius pri {to dale~nite prostori se zbivaat i namesto volumenot, , volumenot spored Op{tata teorija na relativnost, volumenot na Vselenata e:  , kade  e karakteristi~niot radius od red na 109 svetlosni godini, a masata sprema Ajn{tajn kako i prema Aristotel e kone~na.

            Sprema Op{tata teorija na relativnosta na Ajn{tajn , vselenata mo`e da bide:

1.   Stacionarna

2.   Se {iri od Big Beng eksplozijata

3.   Edna{ stvorena }e se uni{ti samata

4.   Oscilira~ka

            Vo odnos na Materijalizmot prostorot i vremeto se beskrajni  so beskraen radius i beskrajna masa. Kaj pravoslavnata hristijanska religija, iako ova ne e dogma, prostorot e beskraen so beskraen radius i beskrajno vreme, no vo po~etokot stvoren od Boga.

            Kaj Katolicizmot ima dve linii i toa linijata na Platon (desnata linija)i toa e linijata na Sv. Avgustin, prostorot e beskraen so beskraen radius, beskrajno vreme i beskrajna masa, a spored Aristotel koja e linijata na Toma Akvinski, prostorot e kone~en so beskone~no vreme, kone~en radius vo 7 sferi.

            Ravenkata na dvi`eweto {to e ekvivalentno na zakonot na silata i vtoriot Wutnov Zakon, pri koe teloto se dvi`i od edna to~ka do druga to~ka, po bilo kakva pateka pri zaoblen prostor, za najkratko vreme  e:

kade  se koordinatite x, y, z, ict,  e tenzor od tret red na Kristofer - Ajn{tajn. Vo slu~aj da imame dvi`ewe po inercija vo sloboden gravitacionen prostor, silata e nula vo Elektrodinamika.  e  kade:

-koli~ina na elektricitet {to se dvi`i

 - ja~ina na elektri~no pole

 - brzina na ~esticata

 - magnetska indukcija

 - masa na ~esticata

            Ravenkata na poleto na Ajn{tajn vo Op{tata teorija na Relativnost e ekvivalentna na ravenkite na Maksvel vo Elektrodinamika e:

kade:

 se tenzori na zaoblenost na Levi ^ivita

 e kosmologiska konstanta

 se tenzori na metrikata na Ajn{tajn

k e gravitaciona konstanta na Wuton - Kevendi{

s e brzina na svetlinata

 e tenzor na energija na impulsot na op{tata teorija na relativnosta na Ajn{tajn

            Vo specijalnata teorija na relativnosta imame 4 teorii a ne kako {to tvrdat edna teorija i toa teorijata na Ajn{tajn. Toa se:

1.   Teorijata na relativnosta na Galileo - Wuton, kade sfera ako se dvi`i ostanuva sfera, so bilo koja brzina i pri toa e

2.   Teorijata na Lorenc - Ajn{tajn i toa sfera ako se dvi`i vo pravec na dvi`ewe se skratuva dol`inata za faktor: , a napre~no dol`inata ostanuva nepromeneta, , a vremeto se izdol`uva vo odnos na subjektot za: , a volumenot i masata se: . Vo ovaa teorija nema poim za te`i{te i centar na masa.

3.   Teorijata na Relativnosta na Buherer, kade sfera koja se dvi`i vo pravec na dvi`ewe se skratuva nadol`no , a napre~no se izdol`uva i pri toa vkupniot volumen e nepromenliv , a

4.   Teorijata na Abraham kade sfera vo dvi`ewe ostanuva sfera i ovaa teorija e na linijata na Galileo - Wuton

kade , v  e brzina na teloto, s e brzina na svetlinata.

            Iako tvrdat deka e doka`ana Specijalnata teorija na relativnost na Ajn{tajn nema niedna nau~na statija ni teoretski ni eksperimentalno deka teorijata e doka`ana prakti~no. A, vistinski dokazi se Efektot na Konton na rasejuvawe na rentgenski odnosno g foton i na sloboden elektron pri {to imame dve relacii na Konton:

1.  

2.  

            Vtor dokaz e deka pri rasejuvawe na 2 ~estici so ednakvi masi , mesto agolot na ~esticite da e 900 spored teorijata na Galileo Wuton e <900 kvalitativno, a kvantitativno nema niedno merewe  so to~nost 1‰, i pri toa vo specijalnata teorija na Lorenc - Ajn{tajn za sudar na 2 ~estici so ednakvi masi e , a site drugi dokazi se neto~ni.  

 

            Ajn{tajn poka`al deka svojstvata na prostorot i te~eweto na vremeto zavisat od koli~inata na materijata, od naponot na poleto na gravitacijata. Toj poka`al deka prostorot pove}e se iskrivuva, a vremeto pobavno te~e {tom masite na materijata se pogolemi, {tom e posilno gravitacionoto privlekuvawe. Edinstvoto na prostorot i vremeto kaj Ajn{tajn e izrazeno vo poimot na vremeto kako ~etvrta dimenzija na materijata na objektivnata stvarnost. Edinstvoto na prostorot i vremeto toj go zamisluva kako prostor - vreme. Samiot izraz "~etvrta dimenzija" go stava vremeto vo zavisnost od prostorot i so toa ovaa me|uzavisnost ja sveduva na ednostrana zavisnost vo koja prostorot e ona {to opredeluva. Poimot prostor vreme podobro ja izrazuva dijalekti~kata misla za me|usebnata zavisnost na prostorot i vremeto.

             Pri toa treba da se uka`e deka prostorot i vremeto se beskone~ni i neograni~eni, kako {to e beskone~no, nesopirlivo i ve~no i dvi`eweto. Me|utoa, tie, iako beskone~ni, ve~ni, kontinuirani, se sostaveni od beskone~en broj del~iwa i intervali, zna~i tie se edinstvo na beskone~nosta i kone~nosta, diskontinuitetot i kontinuitetot, beskone~nosta delivost i kone~nata podelenost.

            Prostorot i vremeto se apsolutni i relativni. Tie se apsolutni vo smisla {to se nu`ni formi na postoeweto na materijata. Bez niv nema materijalno postoewe; a relativni vo smisla na nivnata me|usebna zavisnosti zavisnosta od koli~estvoto i dvi`eweto na materijata, od na~inot na koj niv ~ove~koto poznanie gi odrazuva i sfa}a.

            Interesni se i ~etirite kombinaciite na odnosot na vremeto i prostorot. Odnosno gi imame ovie odnosi:

1.     kratko vreme - mal prostor

2.     kratko vreme - golem prostor

3.     dolgo vreme - mal prostor

4.     dolgo vreme - golem prostor

                Pri toa sekoga{ kratkoto vreme podrazbira revolucionerni promeni, dodeka dolgoto vreme podrazbira evolutivni promeni. I den deneska sme svedoci na upotrebata na vtorata kombinacija da se {iri svoeto vlijanie na pogolem prostor i toa ako e vozmo`no za pokratko vreme. No bidej}i kratkoto vreme predizvikuva revolucionernost i nezadovolstva kaj sprotivnata strana se stremi ovaa vtora kombinacija da bide zameneta so ~etvrtata kombinacija na dolgo vreme da se osvojuvaat golemi prostori, promena koja }e bide nezabele`liva. Prvata kombinacija kratko vreme mal prostor ja ima za posledicata da bide prika`ana malata sila vo promenata. A kaj tretata kombinacija e prika`ana promenata na dolgi stazi no vo ograni~eni ramki, so {to povtorno e prika`ano dejstvoto na mala sila vo promenite {to se odvivaat vo prostor.

 

Sostavile: M-r Stojanovski Dragan, dipl.in`.

                        Stojanovski Slobodan