Za Prostorot i Vremeto
Prostorot i vremeto se dve od
desette kategorii na Aristotel kako najvisoki poimi bez koi ni{to nemo`e da se
misli, a koi istotaka ne mo`e da se stavat vo povisoki formi. Ostanatite osum
kategorii se: Materija - Forma; Kvantitet - Kvalitet; Pozicija -Relacija;
Pasivnost - Aktivnost. Site tie se vo dijalekti~ko edinstvo kade ne se
isklu~uvaat me|u sebe. Taka za prostorot odgovara formata, kvantitetot,
pozicija i pasivnost, a za vremeto odgovara na materijata, kvalitetot, relacija
i aktivnost. Prostorot sekoga{ e oformen, vo odredena koli~ina e, so odredena
pozicija i sekoga{ mu ja sugerira pasivnostta na ~ovekot i aktivnostta. Vremeto
vo svojot tek ja odreduva objektivnostta na nastanite, vo svojot tek dejstvuva
kako filter da gi odbira nastanite po svojot kvalitet, pravi relacija,
komparacija vo odnos na prethodnite nastani, kako i go aktivira ~ovekot kon
novi raboti, no istotaka i go pasivizira.
Dodeka prostorot ja opredeluva
sukcesivnosta - posledovatelnosta na predmetite i pojavite vo svetot vo eden
moment, vremeto ja opredeluva posledovatelnosta na promenata na predmetite i
pojavite vo svetot. Site predmeti se nao|aat vo prostor a pojavite se
odigruvaat vo vreme. Pri toa prostorot i vremeto mo`e da se podelat subjektivno
i objektivno. Bidej}i onoa {to go percepirame vo poleto na vidot ne e sekoga{
onoa {to e vo stvarnostta. Primer koga gledame nekoj trkalezen predmet od koso
toa ni izgleda elipti~en iako e kru`en. Ili koga nema nikakvi posledovatelnosti
na nastani vremeto ni izgleda deka stoi iako fizi~ki te~e. Karakteristi~no e
deka lu|eto se odnesuvaat spored percepiraweto na subjektivnoto vreme vo
prostorot. Za da se po~uvstvuva vremeto mora da ima serisko redewe na nastani -
razli~ni nastani Ako nema razlika pome|u onoa {to bilo prethodno i onoa {to
sega go do`ivuvame ne bi go razlikuvale novoto i ni{to ne }e ni ka`e deka
vremeto minuva. Zatoa blagodarenie na percepcijata na promenite nie ~uvstvuvame
deka doa|a onoa {to ne bilo i oti{lo onoa {to bilo a bidej}i novoto ni go
skrenuva vnimanieto prethodnoto do`ivuvawe go bledneeme. Zna~i novoto sekoga{
doprinesuva da se percepira te~eweto na vremeto. Zatoa mislam deka vo
porane{nite vremiwa se prave{e eksperiment so subjektivnoto vreme da nema
nikakvi promeni a so toa i posledovatelnost na nastanite za da ne se ~uvstvuva
tekot na fizi~koto vreme. Odnosno subjektivno se stopira{e vremeto. Toa nose{e
i pozitivni i negativni vrednosti. Pozitivno be{e {to `ivotot ne se ~uvstvuva{e
ograni~en a negativno be{e {to se otstapuva{e od objektivnoto deka se sé dvi`i
i menuva vo tekot na fizi~koto vreme. Odnosno se streme{e kon evolutivni
promeni, kon nekoja sredna vrednost, spored koja ne se ide{e ni vo negativnost
ni vo pozitivnost, i taka se doa|a{e do stacionarnost. A spored ^arls Darvin
sekoja evolucija koga }e dojde do odredena to~ka se pravi revolucioneren skok i
taka fizi~koto vreme e filter na nastanite vo pozitivna smisla {to i sega se
slu~uva, za da se po~uvstvuva tekot na fizi~koto vreme. Zatoa ima izvesna
smisla i izrekata deka vremeto le~i sé. Pozitivnoto
na ~uvstvuvaweto na tekot na vremeto, koga se pravi razlika me|u razli~ni
nastani a so toa se ~uvstvuva tekot na fizi~koto vreme odnosno se `ivee vo edna
objektivnost, dodeka negativnoto e {to se ~uvstvuva ograni~enostta na `ivotot i
taka vremeto go sfa}aat fatalisti~ki {to ne motivira da bideme neodgovorni vo
postapkite i da gi zbri{eme granicite me|u moralnoto i nemoralnoto. No mislam
deka objektivnoto vreme nosi dobro bidej}i na ~ovek mu ja nudi mo`nostta da gi
menuva rabotite vo pozitivna smisla koga postoi posledovatelnost na
nastanite.
Interesno e i subjektivnoto
ocenuvawe na vremenskite intervali Odnosno subjektivnoto ocena na vremeto
zavisi od toa so {to e ispolnet eden vremenski interval. Primer ako se dadat
dva udari i pome|u niv pauza toga{ intervalot me|u niv e prazan. Ako dademe
posledovatelnost od 5 do 10 udari vo koi prviot i posledniot pretstavuvaat
granica na intervalot, toga{ toa e ispolnet interval. Ispituvawata poka`uvaat
deka ispolnetiot interval ni se ~ini podolg od prazniot i toga{ koga se so ista
dol`ina. Taka isto vreme ispolneto so interesna sodr`ina, koja ni go skrenuva
vnimanieto, ni izgleda kratko, dodeka vremeto bez sodr`ina ili ispolneto so
neinteresna sodr`ina izgleda podolgo, iako intervalite bile ednakvi. A koga se
potsetuvame na minatoto, onoa vreme {to ni bilo ispolneto so sodr`ina toa vreme
ni trae podolgo, dodeka onoa vreme {to bilo bez sodr`ina ili so malku
do`ivuvawa izgleda pokratko. Toa e mo`ebi {to ~ovekot sekoga{ razmisluva
seriski, sukcesivno - posledovatelno kako eden usloven refleks koj naj~esto se
formira. No pra{aweto e dali i Gospod ja imaa taa osobina na ist na~in da go
~uvstvuva seriski vremeto ili kaj nego e prisutnosta paralelnost na nastanite,
istovremeno misli za site nastani, i karakteristi~no e kaj ovoa paralelno
izvr{uvawe na rabotite deka vremeto subjektivno se skratuva i negoviot limes se
stremi kon nula, matemati~ki izrazeno. Zatoa edna rabota koga ja izvr{uvaat
paralelno, podeleno, taa rabota }e se izvr{i za pokratko vreme, otkolku koga ja
izvr{uvaat pomalku lu|e. Pa zatoa za nekoi Anti~ki filozofi Gospod istovremeno
gi opfa}a minatoto sega{nosta i idninata, paralelno. Isto, kako za ~ovekot za
da bide celovit mora da gi opfati minatoto sega{nostta i idninata. Ne e vo red
ako ~ovek `ivee samo vo sega{nostta, bez da gi opfati minatoto i idninata se so
cel za da ne go po~uvstvuva, percepira, te~eweto na fizi~koto vreme. Na ist
na~in ne e vo red ako se `ivee samo so spomeni od minatoto za da se ignoriraat
nastanite koi treba doprvo da dojdat od idninata, od fizi~koto vreme, ili da se
misli za idninata bez da se opfatat minatoto i sega{nostta, zatoa {to ne }e se
sodr`i kvalitativniot skok.
Sega ponatamu }e zboruvam samo za
fizi~koto vreme. Na Zemjata se definira kako rotacija na Zemjata okolu
sopstvenata oska (24 ~asa) i revolucija na Zemjata okolu Sonceto (godina).
Pra{aweto e dali vremeto ima izvor, dali mo`e da se deli, ili e nezavisno i
nikakva sila ne mo`e da go promeni, kako {to se menuva sekoja fizi~ka veli~ina
pod dejstvo na sila. Spored Wuton vremeto e kontinualno i nedelivo. Odnosno
vremeto i prostorot se apsolutni. Da vidime {to velele filozofite za odnosot na
vremeto i prostorot.
Taka Elejcite (Parmenid, Melis,
Zenon, Gorgija) osven bitie, ne priznavale ni{to drugo, pa ni prostor i vreme,
odnosno ne priznavale promeni, dvi`ewe. Sekoja promena po izvesen moment }e se
vrati na po~etokot. Atomistite (Levkip. Demokrit, Epikur) smetale deka
prostorot objektivno postoi kako praznina, pa zatoa e apsolutno odvoen od bitieto
- atomite. Aristotel go sfa}al prostorot kako praznina pa zatoa sekoga{ treba
da se popolnuva so delovi od materijata pri {to vo toa popolnuvawe se javuva
dvi`ewe od nadvor od nepodvi`niot dvigatel - Gospod. Taka Aristotel tvrdi deka
prostorot ima 7 sferi okolu Zemjata i toa: Mese~inata, 5-te planeti, Merkur,
Venera, Mars, Jupiter, Saturn i yvezdite i pri toa prostorot e kone~en spored
Aristotel so odreden radius, avremeto e beskrajno.
Dekart i Lajbnic ne dozvoluvale deka
postoi prazen prostor i vreme . Spored niv materijata ispolnuva se, a prostorot
i vremeto ne mo`e da postojat nezavisno od materijata. Za Berkli, subjektivniot
idealist, prostorot i vremeto se tvorbi na li~nostta na negovata mo} da
poznava. Taka za nego prostorot e setilna pretstava percepcija koja e napolna
subjektivna. Sli~no i za vremeto. Toj veli deka vremeto e poroj na idei {to
te~at seriski, sukcesivno.
Pro~ueno e sfa}aweto na Kant, spored
koj prostorot i vremeto se ~isti formi na setilnata mo} na poznanieto. Tie ne
postojat objektivno, ne se svrzani na nekoj na~in so stvarta po sebe, tuku se
stavaat na setilniot materijal {to se sozdava pod dejstvo na nepoznatata stvar
po sebe. Pri toa na vremeto mu dava pogolemo zna~ewe.
Hegel smeta deka prostorot i vremeto
se proizvod na dijalekti~kiot razvitok na idejata i se pojavuvaat na razli~ni
stepeni od nejziniot razvitok. Prostorot se javuva vo fazata na otu|uvaweto na
idejata, koga taa vo nadvore{nostta, vo prirodata, stanuva ~ista ednodrugost,
golo prostirawe. Prostorot ne dozvoluva tvore{tvo; vo prirodata nema ni{to
novo. Vremeto e tvore~ki princip, so nego po~nuva dejnosta na duhot vo
istorijata.
Za materijalistite prostorot i
vremeto se vo neraskinliva vrska so materijata deka nema prostor i vreme bez
materija, ni materija bez prostor i vreme.
Spred Op{tata teorija na
relativitetot na Ajn{tajn, za razlika od Wuton, vremeto i prostorot ne se
apsolutni i nezavisni od materijata i nejzinoto dvi`ewe, tuku se vo najtesna
povrzanost so niv. Prostorot e beskone~en so odreden karakteristi~en radius pri
{to dale~nite prostori se zbivaat i namesto volumenot, 
, volumenot spored Op{tata teorija na relativnost, volumenot
na Vselenata e: 
, kade
e karakteristi~niot
radius od red na 109 svetlosni godini, a masata sprema Ajn{tajn kako
i prema Aristotel e kone~na.
Sprema Op{tata teorija na
relativnosta na Ajn{tajn , vselenata mo`e da bide:
1.
Stacionarna
2.
Se {iri od Big Beng eksplozijata
3.
Edna{ stvorena }e se uni{ti
samata
4.
Oscilira~ka
Vo odnos na Materijalizmot prostorot
i vremeto se beskrajni so beskraen
radius i beskrajna masa. Kaj pravoslavnata hristijanska religija, iako ova ne e
dogma, prostorot e beskraen so beskraen radius i beskrajno vreme, no vo po~etokot
stvoren od Boga.
Kaj Katolicizmot ima dve linii i toa
linijata na Platon (desnata linija)i toa e linijata na Sv. Avgustin, prostorot
e beskraen so beskraen radius, beskrajno vreme i beskrajna masa, a spored
Aristotel koja e linijata na Toma Akvinski, prostorot e kone~en so beskone~no
vreme, kone~en radius vo 7 sferi.
Ravenkata na dvi`eweto {to e
ekvivalentno na zakonot na silata i vtoriot Wutnov Zakon, pri koe teloto se
dvi`i od edna to~ka do druga to~ka, po bilo kakva pateka pri zaoblen prostor,
za najkratko vreme e:
kade
se koordinatite x, y, z, ict, 
e tenzor od tret red na Kristofer - Ajn{tajn.
Vo slu~aj da imame dvi`ewe po inercija vo sloboden gravitacionen prostor,
silata e nula vo Elektrodinamika. 
e 
kade:
-koli~ina
na elektricitet {to se dvi`i
- ja~ina na elektri~no
pole
- brzina na ~esticata
- magnetska indukcija
- masa na ~esticata
Ravenkata na poleto na Ajn{tajn vo
Op{tata teorija na Relativnost e ekvivalentna na ravenkite na Maksvel vo
Elektrodinamika e:
kade:
se tenzori na
zaoblenost na Levi ^ivita
e kosmologiska
konstanta
se tenzori na
metrikata na Ajn{tajn
k e
gravitaciona konstanta na Wuton - Kevendi{
s e brzina na svetlinata
e tenzor na energija
na impulsot na op{tata teorija na relativnosta na Ajn{tajn
Vo specijalnata teorija na
relativnosta imame 4 teorii a ne kako {to tvrdat edna teorija i toa teorijata
na Ajn{tajn. Toa se:
1.
Teorijata
na relativnosta na Galileo - Wuton, kade sfera ako se dvi`i ostanuva sfera, so
bilo koja brzina i pri toa e 
2.
Teorijata
na Lorenc - Ajn{tajn i toa sfera ako se dvi`i vo pravec na dvi`ewe se skratuva
dol`inata za faktor: 
, a napre~no dol`inata ostanuva nepromeneta, 
, a vremeto se izdol`uva vo odnos na subjektot za: 
, a volumenot i masata se: 
. Vo ovaa teorija nema poim za te`i{te i centar na masa.
3.
Teorijata
na Relativnosta na Buherer, kade sfera koja se dvi`i vo pravec na dvi`ewe se
skratuva nadol`no , a napre~no se izdol`uva i pri toa vkupniot volumen e
nepromenliv 
, a 
4.
Teorijata
na Abraham kade sfera vo dvi`ewe ostanuva sfera i ovaa teorija e na linijata na
Galileo - Wuton 
kade
, v e brzina na teloto, s e brzina na svetlinata.
Iako tvrdat deka e doka`ana
Specijalnata teorija na relativnost na Ajn{tajn nema niedna nau~na statija ni
teoretski ni eksperimentalno deka teorijata e doka`ana prakti~no. A, vistinski
dokazi se Efektot na Konton na rasejuvawe na rentgenski odnosno g
foton i na sloboden elektron pri {to imame dve relacii na Konton:
1.
2.
Vtor dokaz e deka pri rasejuvawe na
2 ~estici so ednakvi masi , mesto agolot na ~esticite da e 900
spored teorijata na Galileo Wuton e <900 kvalitativno, a
kvantitativno nema niedno merewe so
to~nost 1‰, i pri toa vo specijalnata
teorija na Lorenc - Ajn{tajn za sudar na 2 ~estici so ednakvi masi e 
, a site drugi dokazi se neto~ni.
Ajn{tajn poka`al deka svojstvata na
prostorot i te~eweto na vremeto zavisat od koli~inata na materijata, od naponot
na poleto na gravitacijata. Toj poka`al deka prostorot pove}e se iskrivuva, a
vremeto pobavno te~e {tom masite na materijata se pogolemi, {tom e posilno
gravitacionoto privlekuvawe. Edinstvoto na prostorot i vremeto kaj Ajn{tajn e
izrazeno vo poimot na vremeto kako ~etvrta dimenzija na materijata na
objektivnata stvarnost. Edinstvoto na prostorot i vremeto toj go zamisluva kako
prostor - vreme. Samiot izraz "~etvrta dimenzija" go stava vremeto vo
zavisnost od prostorot i so toa ovaa me|uzavisnost ja sveduva na ednostrana
zavisnost vo koja prostorot e ona {to opredeluva. Poimot prostor vreme podobro
ja izrazuva dijalekti~kata misla za me|usebnata zavisnost na prostorot i
vremeto.
Pri toa treba da se uka`e deka prostorot i
vremeto se beskone~ni i neograni~eni, kako {to e beskone~no, nesopirlivo i
ve~no i dvi`eweto. Me|utoa, tie, iako beskone~ni, ve~ni, kontinuirani, se
sostaveni od beskone~en broj del~iwa i intervali, zna~i tie se edinstvo na
beskone~nosta i kone~nosta, diskontinuitetot i kontinuitetot, beskone~nosta
delivost i kone~nata podelenost.
Prostorot i vremeto se apsolutni i
relativni. Tie se apsolutni vo smisla {to se nu`ni formi na postoeweto na
materijata. Bez niv nema materijalno postoewe; a relativni vo smisla na nivnata
me|usebna zavisnosti zavisnosta od koli~estvoto i dvi`eweto na materijata, od
na~inot na koj niv ~ove~koto poznanie gi odrazuva i sfa}a.
Interesni se i ~etirite kombinaciite
na odnosot na vremeto i prostorot. Odnosno gi imame ovie odnosi:
1.
kratko vreme - mal prostor
2.
kratko vreme - golem prostor
3.
dolgo vreme - mal prostor
4.
dolgo vreme - golem prostor
Pri toa sekoga{ kratkoto vreme
podrazbira revolucionerni promeni, dodeka dolgoto vreme podrazbira evolutivni
promeni. I den deneska sme svedoci na upotrebata na vtorata kombinacija da se
{iri svoeto vlijanie na pogolem prostor i toa ako e vozmo`no za pokratko vreme.
No bidej}i kratkoto vreme predizvikuva revolucionernost i nezadovolstva kaj
sprotivnata strana se stremi ovaa vtora kombinacija da bide zameneta so
~etvrtata kombinacija na dolgo vreme da se osvojuvaat golemi prostori, promena
koja }e bide nezabele`liva. Prvata kombinacija kratko vreme mal prostor ja ima
za posledicata da bide prika`ana malata sila vo promenata. A kaj tretata
kombinacija e prika`ana promenata na dolgi stazi no vo ograni~eni ramki, so {to
povtorno e prika`ano dejstvoto na mala sila vo promenite {to se odvivaat vo
prostor.
Sostavile:
M-r Stojanovski Dragan, dipl.in`.
Stojanovski
Slobodan