Make your own free website on Tripod.com
16.10.2000

Film: Dogma
Kategorija: Komedija
Re`ija:
Kevin Smith
Gl.ulogi: Matt Damon, Chris Rock, Ben Affleck, George Carlin, Linda Fiorentino, Alan Rickman, Janeane Garofalo, Salma Hayek, Jason Lee, Jason Mewes
Premiera: 12.11.1999
dol`ina na filmot: 2h 10min
Studio: Lions Gate Films
Zemja: SAD

Sodr`ina na filmot: 

Dvajca Angeli: Bartleby (Ben Affleck) i Loki (Matt Damon) doa|aat na Zemjata isprateni od Gospod i dodeka se tuka Loki, osvetuva~kiot angel, re{ava da ne bide pove}e vo slu`ba na Gospod blagodarej}i na ~ove~koto rezonuvawe na negoviot drugar, vtor angel: Bartlebi. Odnosno tie ja zemaat vo svoi race pravdata na Zemjata koga do sega za nejze odlu~uva{e Gospod, a toj za nekoi nepravdi nema{e sluh. Eden kardinal od Wu Xersi (George Carlin) re{ava da vovede promeni vo katoli~koto u~ewe so cel da se zasili katoli~kata institucija. Taka toj izgraduva nova crkva koja }e bide zaednica za site gre{nici vo koja }e im bidat oprosteni site nivni grevovi. Potoa Isus Hristos nema pove}e da bide pretstaven vo negovoto poznato klasi~no izdanie kako se ma~i okovan na krstot no }e bide pretstaven vo povedro izdanie kako se nasmevnuva i im namignuva na lu|eto. Dvata Angela nema da ja dozvolat ovaa promena no istovremeno }e ja vidat {ansata pri oprostuvaweto na grevovite da se vratat doma, vo Rajot. No postoi eden problem. Ako se vratat vo Rajot toa bi bilo protiv Bo`jiot zbor i toga{ toa bi go negiral Gospod kako nepogre{livo su{testvo i so toa }e bide krajot na svetot. 

Ovaa ideja e centralna tema na celiot film, da se spre~i nivnoto vra}ane vo Rajot. Kako i poentata da se bide nepogre{liv zna~i gre{nost. Osven se razbira koga Gospod zema ~ove~ka forma, no ne kako seriozna li~nost, no kako vesela li~nost. Vo filmot Gospod e olicetvoren preku Alanis Moriset (poznatata peja~ka kade ovde e akterka). No, vo ovaa ~ove~ka forma se oblikuva i Azrael (Jason Lee) za da mu se osveti i na Gospod. No, preku Metatron (Alan Rickman) glasnikot na Gospod, i devojkata Betani (Linda Fiorentino), poslednata vozrasna devica na Zemjata treba da se spre~i vra}aweto na dvata Angela vo Rajot. Tie se potpomognati od Rufus (Chris Rock)  13 ot apostol koj e zaboraven da se spomene vo Biblijata bidej}i bil crneca kako i od devojkata Serendipiti (Salma Hayek) Gospodovata biv{a muza, i Xej (Jason Mewes) i Mol~eliviot Bob (Kevin Smith), re`iserot na filmot.

Moj komentar za filmot "Dogma"

Filmot go gledav zatoa {to znaev deka se javija mnogu kontroverznosti okolu ovoj film u{te dodeka se snimal. Potoa postoelo opasnost da ne se odr`ala premierata na filmot, poradi ostrite reakcii na katoli~kite organizacii, koi na{le deka vo ovoj film bilo ismejuvano nivnoto religiozno u~ewe. Pa si rekov daj da vidam dali ima vistina vo seto ovoa. Bidej}i religioznoto u~ewe e dogmati~no, zna~i nepromenlivo za site vremiwa, sega so ovoj film re`iserot Kevin Smit hrabro se obiduva da vnese elementi za da se diskreditira dogmatizmot na religioznoto u~ewe so elementi na humor. Bidej}i iako vo religijata ima nedore~eni i nejasni raboti, religijata ne dozvoluva so ovie nedore~eni i nejasni raboti raboti, da se razurne nejzinoto u~ewe. Taka re`iserot Kevin Smit ne dozvoluva apsolutna vistina. Taka toj vnesuva novo. Veli ne bile 12 apostoli. no 13 apostoli. Potoa Isus Hristos ne bil belec, no crnec. Potoa zo{to go gledame postojano Isus Hristos raspnat na krst, koj simbol ni vnesuva postojano melanholija, pa zatoa nao|a hrabrost da go pretstavi Isus Hristos vo poinakvo raspolo`enie, kako radosen. Potoa Gospod, Kevin Smit ne go prika`uva kako strogo i mnogu seriozno su{testvo, no kako veselo su{testvo, {to mnogu protivre~i na katoli~kata dogma koja veli deka Gospod e racionalno i seriozno su{testvo. Pretstavuvaweto na Gospod vo filmot kako voluntaristi~ko su{testvo go negira mnogu katolicizmot i za vakvata filozofija vo sredniot vek, mo`elo i da se izgubi glavata i od vakvata filozofija se fa}aat korenite za pojavata na protestantskoto u~ewe. Potoa re`iserot Kevin Smit preku dijalozi (a koi vo filmot gi ima{e mnogu, mo`e da se re~e deka celo vreme vo filmot postojano se zboruva{e, {to ima i nekoja simbolika, kako nekoja sloboda vo govorot, a vo katolicizmot pove}e se mol~i) vnesuva i indirekti pra{awa. Kako na primer zo{to dobrite lu|e ja nemaat sre}ata, a lo{ite lu|e ubavo si `iveat, mo`e da bidat `eneti i da vr{at prequba a, Gospod ne gi kaznuva. Zaradi vakvoto rezonuvawe na lu|eto dvata Angela ja otka`uvaat poslu{nosta kon Gospod i tie ja zemaat pravdata vo svoi race. Dodeka Glasnikot na Gospod, Metatron i objasnuva na devojkata Betani deka Gospod gi saka ma~enicite i tie se odredeni da go spasuvaat svetot. Mo`ebi ima i vistina vo ovoa, bidej}i se mi se ~ini kako Gospod da im ja dal slobodata na lu|eto da sami gi re{avaat rabotite, ne se me{a, no izgleda vo nekoi momenti toj nastapuva na scena. Vo filmot ima{e i mnogu sceni vo koi ne se dozvoluva{e edna sostojba, no se postavuva{e pra{awe, zo{to e taka koga mo`e da bide i poinaku itn. Kako na primer koga devojkata Betani veli: Mojata drugarka veli deka Gospod ima plan, a taa i se obra}a na drugarka i velej}i i: I jas imam plan. Zna~i se sugeriraat elementi na sloboda na ~ovekot, odnosno se preferira voluntaristi~kata filozofija, kade prioritetna e voljata na lu|eto. Ili malku so ironija be{e pretstaveno pra{aweto {to ~esto go postavuvaat katolicite: {to bi pravele koga }e vidi{ deka od `ivotot ti ostanuva u{te malku vreme, kako primer koga se ~uvstvuva{e krajot na svetot koga dvata angela imaa {ansa da se vratat vo rajot. Toga{ Xej se sprema{e za seks so devojkata Betani, postapka koja site lu|e bi ja sproveduvale, koga bi doznale deka od `ivotot im ostanuvalo u{te malku od `ivotot. 

Inaku glumata na akterite e odli~na i se gledalo vo filmot da bidat poznati akteri za da bide pove}e gledan filmot vo svetot. Taka re`iserot Kevin Smit so ovaa filozofija vo filmot pove}e mu se pribli`uva na protestantskoto u~ewe kade javno go kritikuva katoli~koto u~ewe. Celata rabota e {to so ovoj film se sakalo da se ka`e deka katoli~koto u~ewe ne e edinstvenoto religiozno u~ewe, no postojat i drugi religiozni u~ewa {to katolicizmot treba da gi prifati. No, toa te{ko ide poradi katoli~koto u~ewe za edna vera i univerzalizam na religijata.